»Materializacija se skozi procese in postopke uresničuje, misli in zamisli se postavljajo in sestavljajo, predstave postanejo resničnost, delovanje se udejanja v mediju, ki nam je blizu, je enako naš kot (samo)svoj. Slika, računalniška risba, kamnita skulptura vlečejo vrv od pradavnine do tukaj in zdaj, odkrivajo sledi, reanimirajo dogodke in jih podajajo v avtonomnih in avtohtonih lastnih stanjih. Kot kemijske spojine, katerih elementi so komplementarni ne samo v krožnicah, spiralah in privlačnostih, ampak tudi v neprivlačnostih in odbojnostih, ki tvorijo notranje napetosti razstavljenih umetniških del.«
»Pomemben del tega je dialektika med nastajanjem – materializacijo in izginjanjem – dematerializacijo predmeta ali prizora, in ne toliko njegova končna, statična uprizoritev. Skratka: proces abstrahiranja snovnosti in njegova hrbtna plat, tj. proces formalizacije in konkretizacije.«
»zahteva samega umetnika, zastavljenega njemu samemu, ante ali post festum zgodbe na platnu – ki ga oživlja, lahko tudi preoblikuje v drugačno usmerjeno pozicijo in ki jo v tej fazi postavlja v branje gledalcu, opazovalcu in hkrati odjemalcu, če tako definira občinstvo samega sebe«
»Vmesni prostor in njegovo spremenljivo materializacijo, ki se pojavlja znotraj procesov sprememb iz vsakodnevnega življenja.«
»To mi je bila osnova in zato je nastala ta razstava. Vsako od del je moja izkušnja, ki pa ne govori spet toliko o meni, ampak pripovedujejo o procesu iskanja samega sebe in soočanja s samim s seboj.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju